Sončni kolektorji v spletni trgovini Emundia

V naši spletni trgovini smo za vas pripravili široko ponudbo ploščatih in vakuumsko cevnih sončnih kolektorjev, solarnih kompletov ter dodatne opreme. Vabimo vas, da si ogledate našo ponudbo na spletu ali pa nas obiščete v eni izmed naših poslovalnic. Naše strokovno osebje vam bo z veseljem pomagalo pri izbiri ter vam posredovalo tudi kakršnekoli dodatne informacije.

V spletni trgovini e-Mundia.si vam na izbiro ponujamo več vrst sončnih kolektorjev:

Čemu služijo sončni kolektorji?

Zakaj ne bi izkoristili energije, ki nam jo narava ponuja na vsakem koraku? Velik del energije za ogrevanje našega objekta ter sanitarne vode imamo pravzaprav že ves čas na dlani – sonce. Najti je potrebno le pravo tehnologijo, ki bo njegovo moč pretvorila v takšno, ki jo bomo lahko s pridom izkoriščali. Takšno tehnologijo na srečo že poznamo, predstavljajo jo sončni kolektorji. Le-ti nam nudijo ustrezno tehnologijo s katero bomo lahko izkoriščali toplotno energijo sonca, ki bo zadovoljila vse naše potrebe po toploti.

Sonce je med vsemi viri energije, ki jih poznamo, tisto na katerega lahko najbolj računamo. Sončni kolektorji in celice so izjemno čista energija, ki v okolje ne oddaja emisij, kot jih poznamo z drugimi načini ogrevanja. Zato predstavljajo ogromno priložnost za razvoj industrij in gospodarstva.

Zakaj izkoriščati sončno energijo?

Vsakodnevno sonce na zemljo prenese okoli 15.000-krat več energije, kot bi je za vse svoje potrebe po toploti potrebovalo celotno človeštvo. Sončna energija je ena izmed redkih virov, ki je približno enakomerno dostopna vsepovsod na planetu. Tovrstna energija je, razen začetnega vložka v tehnologijo, popolnoma zastonj, ekološka in okolju prijazna ter nam omogoča proizvodnjo in porabo na enem in istem mestu. Pred nekaj časa so sončne kolektorje uporabljali le na vesoljskih postajah, z razvojem tehnologije pa so postali širše dostopni in primerni tudi za gospodinjsko uporabo.

Cene energentov za ogrevanje se žal konstantno višajo, zato bo uporaba sončnih kolektorjev s časom postala čedalje bolj razširjena. S pomočjo kolektorjev bomo vsaj delno zmanjšali stroške za ogrevanje.

Poleg sončnih kolektorjev, ki nam omogočajo zbiranje toplote, poznamo tudi sončne celice, ki s pomočjo sončne energije proizvajajo elektriko. Z uporabo obojega bomo zagotovili popolno ali pa delno samozadostnost na vseh področjih.

Kako delujejo sončni kolektorji?

Delujejo po principu zbiranja sončne energije, s katero ogrejejo grelni medij. Izrabljajo infrardeče sevanje za ogrevanje tekočine (običajno je to voda z dodanim glikolom, antifriz ali tudi zrak). Ta voda se pretaka po sistemu cevi do zalogovnika, kjer se segreta skladišči za nadaljnjo uporabo. Običajno jih namestimo na strehe zgradb oz. na mesta, kjer bo sonce skozi cel dan nanje najbolj svetilo.

Pri vgradnji sončnih kolektorjev moramo biti pozorni predvsem na količino sonca na naši lokaciji. Običajno je le-ta odvisna od same geografske lege, letnega časa ter vremenskih in podnebnih razmer. Na slovenskih tleh znaša sončno obsevanje okoli 1500 kWh na kvadratni meter letno. To je primerljivo s 120 litri kurilnega olja. Večina obsevanja se sicer dogaja od aprila do oktobra, zato bo v zimskih mesecih potreben tudi dodatni vir ogrevanja naših prostorov in vode.

Vrste sončnih kolektorjev

V osnovi ločimo med dvema vrstama kolektorjev.

• Ploščati kolektorji

Ploščati oz. ravni sončni kolektorji so sestavljeni iz ploščatega absorberja, transparentnega pokrivala, ki zmanjšuje toplotne izgube ter delovne tekočine in toplotne izolacije. Njihova uporaba je posebno učinkovita za segrevanje sanitarne ali bazenske vode ali za podporo nizkotemperaturnim sistemom ogrevanja. Na področju izrabe sončne energije so tovrstni kolektorji poznani najdlje. Glede na površino so nekoliko cenejši od vakuumskih kolektorjev, so manj občutljivi na mehanske poškodbe ter se pri normalnem sevanju sonca popolnoma kosajo z vakuumskimi.

Nekoliko bolj so občutljivi na veter in ne izkoriščajo difuzne svetlobe. Rabijo daljši čas za segrevanje ter imajo večje izgube pri večji temperaturni razliki.

• Vakuumski kolektorji

Vakuumski sončni kolektorji se nadalje ločijo  še na vakuumske cevne z direktnim prenosom in vakuumske s toplotno cevjo. Slednji se imenujejo se tudi heat-pipe sončni kolektorji. So najbolj napredni, kompleksne tehnologije ter zahtevne izdelave. V vakuumski cevi imajo integriran absorber, na katerem je nameščena toplotno izmenjevalna cev – heat-pipe. V njej se pretaka posebna tekočina, ki se med segrevanjem uparja. Dviga se do cevnega kolektorja, kjer se kondenzira. Prenos toplote je v tovrstnem kolektorju opravljen brez stika tekočin.

Cevni vakuumski kolektor z direktnim prenosom je izdelan na osnovi dveh koncentrično nameščenih steklenih cevi, ki sta vgrajeni ena v drugo. Med njima je vakuum. Zunanja površina cevi, ki je nameščena znotraj, je prekrita s snovjo, ki absorbira toploto, v notranjosti pa vsebuje tekočino. Vakuum predstavlja odlično izolacijo, ki preprečuje toplotne izgube. Zato so tovrstni kolektorji veliko bolj zanesljivi tudi v slabšem in spremenljivem vremenu, v primerjavi s ploščatimi. Delovno tekočino lahko segrejejo tudi do 300°celzija, zato je potrebna uporaba ekspanzijske posode.

Glavne prednosti vakuumskih sončnih kolektorjev so do 30% večji izkoristek energije od ploščatih kolektorjev, delujejo tudi ob malem sončnem sevanju, vpliv vetra nanje je minimalen, delujejo pa tudi preko celotnega leta. Njihova cena je nekoliko višja, za vgradnjo v samo streho niso primerni. Postavimo jih lahko nad streho, zaradi česar so nekoliko volj vidni, vendar pa jih odlikuje povsem eleganten videz, zato niso moteči. Pri sistemu heat-pipe ni možna horizontalna postavitev.

Postavitev kolektorjev

Kot že omenjeno, se kolektorji najpogosteje namestijo na streho zgradb, vrtnih ut ali garaž. Na ali nad streho se namestijo s pomočjo konzol, ki se montirajo pod kritino, nanje pa se postavi nosilni profil, ki bo držal težo kolektorja. Pri izbiri mesta postavitve bodimo pozorni na lego sonca ter varnost padca snega in ledu. Pazimo, da kolektorjev ne bodo senčili drugi objekti, hribovja ali drevesa.

Nagibni kot je odvisen od časa v letu, ko boste kolektorje najbolj uporabljali. Glede na to, da največ ogrevanja potrebujemo v zimskem času, jih je dobro namestiti tako, da bodo svoj maksimum dosegli prav takrat. Optimalno so kolektorji nameščeni takrat, ko so pravokotni na vpadni kot žarkov. Običajno je najprimernejša orientacija kolektorjev tista, ki gleda proti jugu, saj je le na ta način polje kolektorja izpostavljeno sončni energiji skozi cel dan.

Pri nizkih odstopanjih primerne usmeritve in orientacije, so izgube pridobljene energije zanemarljive. Pri odstopanju višjem od 15° proti vzhodu ali zahodu, pa se lahko učinkovitost celotnega solarnega sistema občutno zmanjša